Tajvanska in ameriška vlada sta uradno potrdili trgovinski sporazum, s katerim se carine na tajvanske proizvode ob izvozu v Združene države Amerike znižujejo na 15 odstotkov. Dogovor vključuje pomembno določilo, da se te dajatve ne bodo več podvajale z drugimi obstoječimi ukrepi, kar je prineslo precejšnje olajšanje tajvanskemu industrijskemu sektorju. Še posebej optimistični so v farmacevtski industriji, saj bodo generična zdravila in surovine za zdravila po novem v ZDA uvoženi brez carin, kar po mnenju strokovnjakov odpira vrata za močnejši prodor na ameriški trg. Medtem ko se zunanjetrgovinski odnosi krepijo, pa je finančni minister Hongkonga Paul Chan sporočil, da avtonomno območje ne bo znižalo davkov na delniške transakcije. Chan je poudaril, da so ti prihodki ključni steber javnih financ, zlasti v času upada prihodkov od nepremičninskih dajatev. Namesto splošnega znižanja davkov bo Hongkong ponudil ciljne ugodnosti za sklade nepremičnin (REITs) in sklade, s katerimi se trguje na borzi (ETF), da bi ohranil konkurenčnost v primerjavi z drugimi finančnimi središči. Gospodarski minister Tajvana Kung Ming-hsin je napovedal, da bodo podrobnosti o carinskih tarifah za uvoz vozil po ameriških standardih in načrti za investicije v višini 250 milijard dolarjev objavljeni v prvi polovici letošnjega leta. Investicije se bodo poleg polprevodnikov in umetne inteligence osredotočale tudi na energetski sektor. Tajvanski podjetniki dogovor pozdravljajo, saj jim zagotavlja enake konkurenčne pogoje, kot jih imata Japonska in Južna Koreja, obenem pa poudarjajo pomen stabilnega menjalnega tečaja za dolgoročno poslovanje.

Tajvan in Združene države Amerike sta uradno podpisala prelomni trgovinski sporazum, ki določa 15-odstotne carine na večino blaga, hkrati pa zagotavlja popolno izključitev polprevodnikov iz teh dajatev. Po navedbah Ameriška inštituta na Tajvanu (AIT) gre za vzpostavitev strateškega gospodarskega partnerstva, ki bo stabiliziralo poslovno okolje. Tajvanska stran se je v zameno zavezala k naložbam v višini 500 milijard dolarjev v ameriško gospodarstvo, kar vključuje tudi 250 milijard dolarjev v obliki kreditnih zavarovanj, s čimer so se izognili neposrednim proračunskim odhodkom ob hkratnem izpolnjevanju ameriških zahtev. Ekonomski minister Kung Ming-hsin je poudaril, da dogovor tajvanskim podjetjem, tako s področja tradicionalne industrije kot visoke tehnologije, omogoča enakopraven oziroma celo ugodnejši položaj na ameriškem trgu. Pogajanja so bila usmerjena v ohranitev konkurenčnosti tajvanskega izvoza, pri čemer so ključno vlogo odigrale tajvanske pogajalke, ki so uspele uveljaviti izjeme za ključne elektronske komponente. Ta korak velja za strateško zmago Tajvana v času zaostrenih globalnih trgovinskih odnosov. Sporazum prihaja v obdobju, ko se ZDA intenzivno dogovarjajo o podobnih trgovinskih olajšavah z drugimi partnericami, vključno z Evropsko unijo. Za Tajvan, ki je ključni proizvajalec čipov, ta dogovor pomeni dolgoročno varnost in utrditev položaja v svetovnih dobavnih verigah. Gospodarska združenja so dogovor pozdravila, vendar hkrati opozorila na pomen doslednega izvajanja investicijskih zavez, ki so bile pogoj za carinske ugodnosti.

Tajvanska vlada je imenovala Kung Ming-hsina, nekdanjega člana uprave podjetja TSMC, za novega ministra za gospodarstvo. Njegovo imenovanje sledi odstopu predhodnika zaradi zdravstvenih razlogov. Ena ključnih nalog ministrstva je nadzor nad pomembnim sektorjem polprevodnikov na Tajvanu.